Sama se spominjam, kako sem vedno uživala, ko so mi starši odzadaj na zadnjih sedežih naredili celo posteljo, ko smo šli kam na morje ali daljšo vožnjo. Tiste tople odeje v katere sem se vedno zavila in spala, dokler nismo prišli do cilja. Sedaj očitno sem to prenesla tudi na mojega otroka. Ne vem zakaj sem avtomatsko to zažela delati tudi njemu, čeprav so sedaj čisto drugačni časi in če otrok ni privezan je izpostavljen veliki nevarnosti. Šla sem preko tega, moj otrok spi odzadaj v avtu, tudi on ima odeje z katerimi se pokrije in uživa. 

Moj mož se s tem ne strinja. Vendar vedno sem bila tako močna, da ko sem se nekaj odločila, je to tudi obveljalo, pa če tudi sem se zato skregala. Posebej nihče ni mogel nič če se je šlo za moje otroke, takrat sem bila še bolj trmasta, moj otrok je moja sreča in vsem se dala vedeti, da nimajo kaj komandirati, da tako kot se jaz odločim bo tudi veljalo. Ta občutek tople odeje in pričakovanje poznam sama, ko smo šli poleti na morje in zapolnila sme si ga za celo življenje, tega mi nihče ne more vzeti, zato sem ta občutek tople odeje in prijetnega počutja, pričakovanja, hotela pričarati tudi mojemu otroku. 

Ti izleti so prav prijetni, prav dobro se počutim, ko že en dan prej vse pripravim, tople odeje, vzglavnik, pijačo in nekaj za prigriznit, zjutraj se tako samo usedemo v avto in dan se začne. Moj otrok uživa predvsem v tem, da se zjutraj samo premakne in postelje v avto in lahko naprej spi. Seveda poskrbim, da so odeje tople, če je avto mrzel, potem ga toliko prej pred odhodom tudi ogrejem. Poznam ta občutek in sedaj ga pozna tudi moj otrok, to je najbolj fajn občutek dolgih izletov.…