Konji so prelepa žival in vse več je popularno, da starši svoje otroke vozijo na jahalne ure. Med njimi je bila tudi moja hčera, oboževala je jahanje, jaz pa sem poskrbela, da je bila zaščitna obutev na njenih nogah in da je bila pravilno oblečena. Sprva, so nama v konjušnici posojali druge stvari kar se tiče, čelade in steznika. Ker pa je naša punca rasla in se je videlo, da bo tukaj nadaljevala svojo zgodbo, sem ji vso zaščitno obleko kupila sama, da je imela vse svoje.

Tako je jahala že skoraj vsak dan in ko je bila večja, sem jo po navadi samo pripeljala in prišla iskat. Prišel pa je dan, ko je rekla, da gre samo malo pogledat in da jahala ta dan ne bo. Čez nekaj časa pa me je poklicala, da naj pridem po njo, ker ji je konj stopil na prste na nogi. Moje prvo vprašanje je bilo:« Kaj pa zaščitna obutev, ni bila dovolj, da se prsti niso poškodovali?«

Z prestrašenim glasom je rekla, da jih ni obula. Takrat sem vedela, da je noht poškodovan za prav in tako je tudi bilo. Zdravljenje je potekalo kar nekaj časa, ker je noht ratal črn in je odpadel, tako je moral zrasti novi in njen palec ni več tako lep, kot je bil včasih. Toliko o tem, kako pomembna je zaščitna obutev, še dobro jo je odnesla, da ji konj ni še bolj poškodoval noge.

Tudi ona danes ve, da je zaščitna obutev nujna, pa če gre tudi samo pogledat konje, kajti hitro se zgodi nezgoda nepričakovano in takrat je prepozno. Danes ji je malo nerodno, ko mora obuti sandale ali natikače, ker njen noht ni lep, včasih s malo pošali in reče, da ima to spomin na konja, zaveda pa se, da je zaščitna obutev pri konjih zlata vredna. …