Z možem sva se odločila, da greva v samooskrbo. To pomeni, da bova sama pridelovala hrano in druge obnovljive vire. Med te sodijo tudi sončni kolektorji, ki jih bova namestila na streho hiše. Nakupila sva dvajset sončnih celic, ki so bile nameščene na sončno stran strehe. Najina hiša je stala res na prekrasnem območju, kjer je bilo veliko sonca. Jaz sem tudi zelo okoljsko osveščena in si želi, da pripomorem k čim manjši onesnaženosti okolja.
Tako bi sončni kolektorji pripomogli k temu, da ogrevava toplo vodo in pridobivava elektriko. Ko se tekočina segreje, se uporabi za uparjanje vode. Ta potem žene parno turbino. Vse skupaj lahko spominja na termoelektrarno. Tak način pridobivanja energije je tudi dolgoročno povrnjen. Res, da je začetni kapital nekoliko večji, vendar se v nekaj mesecih ali letih finančni vložek povrne. Tako sončni kolektorji ne povzročajo nobenih emisij in so varčni. Ko so bili sončni kolektorji nameščeni, je to sicer nekoliko spremenilo izgled hiše. Jaz sem se takoj navadila oziroma mi je bilo sedaj še lepše. V parih mesecih sva prihranila več kot za polovico ogrevanja tople vode.
Najini sončni kolektorji so bili ravni oziroma ploščati. Delovali so aktivno, to pomeni da se je toplota prenašala konvektivno. Niso se mogli pregreti. Danes so sončni kolektorji že zelo tehnično razviti in lahko izbiramo med različnimi možnostmi. Ker sva se odločila za samooskrbo, sva nedaleč stran odkrila tudi vodni vir. Vodo sva napeljala po ceveh do hiše in jo dala laboratorijsko pregledat. Ker je bila pitna voda ustrezna, sva tako imela tudi za to poskrbljeno. V deževnih dneh pa sva zbirala deževnico. Ti sončni kolektorji na najini hiši, so bili narejeni tako, da se je voda, ki smo jo uporabili pretakala po samem kolektorju in absorbirala toploto. Ker so bili narejeni tako, da lahko prihranimo, smo višek energije v sončnih poletnih mesecih prihranili. Tako smo imeli zaloge še za zimo.
…
