Kar nekaj časa sem iskala službo v svoji stroki in je nisem našla, na kar me je poklicala sestra in rekla, da eno podjetje potrebuje delavca, v bistvu trgovskega potnika, je pa delo kjer je prodaja zaščitna oprema po velikih podjetjih. 

Klicala me je v bistvu zato, ker so njo vprašali če pozna  koga, ki bi ti delo sprejel in ona se je spomnila name. Bila sem hvaležna, vendar pa pošteno prestrašena, kako bi jaz sploh lahko kaj takega počela, ker nisem imela popolnoma nič izkušenj, niti z prodajo, tudi zaščitna oprema je bila čisto nekaj novega zame. Sprejela sem razgovor za službo in čakala dan, da sem zvedela kaj več. Šef je bil zelo prijazen, povedal mi je čisto vse, kar me je zanimalo in mi predstavil kako bi potekali moji dnevi. Bila bi bolj kot ne na terenu, ker se zaščitna oprema prodaja po velikih podjetjih in moraš z njimi v živo navezati stik.

Po končanem pogovoru sem bila čisto zmedena, kajti odločil se je zame, samo še jaz moram potrditi in imam čas en teden. Ni mi toliko predstavljala težav zaščitna oprema, ki bi jo mogla prodajati, koliko me je bilo strah same prodaje, pristopa, zavrnitve ali sem sploh sposobna biti tako samozavestna, da me podjetja sprejmejo na sestanek, da jim predstavim in prodam zaščitno opremo, bolj me je bilo strah tega.

Ker pa je danes službo težko najti in je bila obljubljena lepa plača, sem začela delati za njih. Sem uspešna delavka, podjetja so zadovoljna z menoj, problem je le v tem, da tako hitro prodajam, da zaščitna oprema ni pravočasno dobavljena podjetjem in tako pride do nesporazuma. Se bo moj šef moral navaditi, da se sedaj, ko sem jaz v podjetju dela veliko več, kot pa se je prej. On pa enostavno ni navajen, da se zaščitna oprema sedaj tako na veliko prodaja. …