Sem človek, ki se pogosto spominja svojega življenja za nazaj. Kako sem preživljal dneve, s kom sem se igral in kdo me je imel neizmerno rad. Tako sem se večkrat spomnil na stare starše, ki so me čuvali. Moj dedek je vozil avto Fiat, to je tisti mali sivi fičko, ki je takrat bil kar pogost avto na cesti. Zelo lepo je skrbel zanj in vedno, ko smo kam šli, ga je lepo očistil.

Ko sem bil na počitnicah, so mi te vožnje s Fiat fičotom pomenile veliko, kajti to je bil dan, ko smo se nekam odpravili in sem kaj lepega doživel. Danes so to le še spomini. Vedno sem vozil druge avte, enkrat pa sem videl, kako so naredili lepega Fiat 500 in to me je tako presenetilo in spomnilo na moja otroška leta, da sem se odločil, da si bom ta avto kupil v spomin na svoje stare starše. 

To je bila pri meni velika odločitev, kajti vedno sem vozil velike avtomobile, za Fiat 500 pa vsi vemo, da je to precej majhen avto. Ni me bilo strah, da bom naredil napako, če ga bom kupil, prav čutil sem v sebi, da bom srečen, če bom vozil ta avto. Tako sem si čez nekaj časa res kupil Fiat fičkota in to še celo v srebrni barvi, prav takšni, ko je bil avto mojih starih staršev. 

To so odločitve, ki so zelo ključne v življenju, sam pravim, da ima vse svoj namen, zakaj imam jaz sedaj Fiat 500 življenje še kako dobro ve, mene pa niti ne zanima, glavno, da v srcu vem, da je to prava odločitev. 

Včasih je treba slediti svojemu srcu in si upati, jaz sem velik možakar in vozil Fiat 500, kar ni ravno nekaj pogostega. Vendar je že prav tako. Avto Fiat fičko mi je tako lep, da ga bom vozil veliko let, to vem že sedaj. …