Najprej naj povem, da je moj oče imel 10 bratov in sester. Vsi so imeli po dva ali tri otroke, tako da lahko rečem, da nas je bilo kar precej. Vedno smo bili veseli kadar smo se srečali. Bili smo med seboj povezani in si znali tudi pomagati. Edino kar je bilo slabo, je bilo to, da smo bili razkropljeni po vsej Sloveniji in se tako nekateri nismo videli. 

Prav zato pa smo se odločili, da bomo imeli vsako leto srečanje sestričen in bratrancev. Ko smo imeli prvo takšno srečanje, je bilo res lepo. Enostavno smo vsi srčni ljudje in se imamo radi. Tako smo bili na srečanju pozno v noč in se na koncu odločili, da se naslednje leto spet dobimo. Tako je to postala naša tradicija in še danes se vsak izmed nas veseli srečanja. 

Sedaj smo razmišljali, da bi enkrat imeli srečanje tudi z našimi otroci. To bi bilo šele zanimivo. To pa predvsem zato, ker se nekateri naši otroci med seboj ne poznajo. Tako bi nadaljevali tradicijo, da se vsi med seboj poznamo in si tudi pomagamo. To je bila super ideja in prepričan sem, da jo bomo tudi izvedli. Takšna srečanja nam dajo nekaj več, kajti vsi skupaj vidimo, kako smo povezani in koliko nas je. Ponosni smo na naše starše in hvaležni, da so imeli toliko otrok, da imamo mi danes lahko tako velika srečanja. 

Srečanje sestričen in bratrancev je vedno nekaj posebnega. Vsako leto je drugače. Vedno pa je lepo. Kar se tiče lokacije, pa jo tudi vsako leto zamenjamo, tako da se ne dobimo vedno na istem mestu. To nam je všeč predvsem zato, ker tako imajo vsi možnost, da imamo kdaj srečanje blizu njihovega doma. …