Ko sem bila na obisku pri dedku sem opazila, da so pri njem doma v garaži strelni daljnogledi, in to kar trije. Najprej mi ni bilo jasno, zakaj jih toliko potrebuje, ker vem, da gre zelo redko na lov. Potem sem ga pa malce izprašala in ugotovila, da niso njegovi, ampak od znancev, ki so jih nekaj dni nazaj pustili pri njem, ker so bili na obisku in so imeli še nekaj opravkov po tem, ko so prišli iz lova. Se mi je zdelo rez zelo čudno, da bi bili kar trije strelni daljnogledi pri njem in bi bilo vsi njegovi. Zlasti, ker vem, da strelni daljnogledi niso ravno poceni. Čeprav vem, da je to šport, v katerega sam zelo veliko investira, vseeno vem, da bi bila takšna investicija nesmiselna. Mislim, da je en strelni daljnogledi čisto dovolj. Vsaj za takšnega lovca, kot je moj dedek.

Ko sem prišla iz garaže, sem pomagala babici pospraviti posodo, ki je ostala od kosila. Nikoli mi ne pusti pospravljati, ko sem tam, ker bi še vedno najraje srbela za vse. Vem pa tudi, da je že zelo stara in ima veliko težav z zdravjem in da vsekakor en more vsega sama. Zato ji seveda z največjim veseljem pomagam, ko sem tam, ker vem, da ji to zelo veliko pomeni.

Ko sva zaključili s pospravljanjem, sem vsem skuhala še kavo. S seboj sem imela še zelo dobro sladico, ki sem jo hranila za po kosilu, ker sem vedela, da bo vsem zelo prijala. Meni vsekakor je in sem bila prav vesela, da sem to izbrala. Vedno grem v eno zelo dobro slaščičarno, kjer delajo tortice iz zelo dobrih in zdravih sestavin.

Ko smo ravno pojedli tortico in spili kavo pa je pršel eden od očetovih prijateljev, da je med strelni daljnogledi vzel svojega, ki ga je zadnjič pustil pri dedku.…