Zanimanje za igre na srečo se pri mladih lahko prične že zelo zgodaj in to na različne možne načine. Vse skupaj se lahko prične že samo z opazovanjem veselja bližnjega ob nekem dobitku. Prav tako mladostnika k temu lahko spodbuja kartanje s starejšimi člani družine. Za precej veliko otrok ter mladostnikov hazardiranje predstavlja dodatni bonus v okviru dejavnosti, v kateri že uživajo, na primer v športu ali video igrah. Zaradi tega pa so še posebej dovzetni za razvoj zasvojenosti.

Za najstnike so najpogostejše oblike hazardiranja loterijski listki, kartanje ter hitre srečke. Nekateri med njimi pa se v pozni adolescenci pričnejo ozirati za nekoliko resnejšimi oblikami igre na srečo. Pri tem na primer mislimo na dirke in druge športne stave.

Pogosto otroci igre na srečo vidijo kot povsem normalni pojav vsakdanjega življenja

Različne vrste oglasov otrokom pošiljajo sporočila, da so takšne igre zabavne in vznemirljive. Prav tako predstavljajo hiter ter preprost način bogatenja. Nekateri najstniki na igre na srečo gledajo kot na socialno aktivnost. Predvsem spletna igralna dejavnost jim ponuja funkcionalnost za dopisovanje, prav tako tudi za klepet.

Čeprav so igre na srečo naključne, določene oblike hazardiranja lahko posnemajo mehanizme ter videz video iger in aplikacij, ki od igralca zahtevajo tudi spretnost. Takšne zadeve pa lahko otrokom in najstnikom dajejo povsem nerealne in celo lažne predstave o igrah na srečo, prav tako tudi o sami možnosti zmage.

Redne stave in druge igre na srečo povečujejo tveganje za razvoj zasvojenosti

Za hazardiranje je značilno, da v možganih aktivira mehanizem za nagrado in tveganje. Redne stave in druge igre na srečo zato lahko povečujejo tveganje za razvoj zasvojenosti. Ta pa je vsekakor lahko identično resna in škodljiva kot odvisnost od substanc.

Raziskave kažejo na to, da so otroci in najstniki veliko dovzetnejši za zasvojenost z igrami na srečo. Njihovi možgani se namreč še vedno razvijajo, posledično so resnejše tudi same posledice.…