Nenormalno, kako mi je danes zadišala pica, kar se skoraj nikoli ne zgodi. Žal se moram izogibati glutena, ampak enkrat na nekaj mesecev si vseeno privoščim kakšno pico, ker mi je še vedno dobra in zato se le tukaj pregrešim. Na žalost se pa ne smem več kot enkrat na dva meseca pregrešiti. 

Od zadnje pice, ki sem jo pojedla, je že skoraj tri mesece, kar pomeni, da je ravno pravi čas. Ne vem niti od kod je padla ta ideja, vem le to, da se je kar sama pojavila in tako, ko sem na pico pomislila, se je pojavil tudi okus po njej v ustih. Prav začutila sem okus kuhanega pršuta s svežim paradižnikom in gobami, ki so ravno prav zapečeni na odličnem testu. To se mi tako redko zgodi, da se ne bi prav nič zlagala, ali bi rekla enkrat na leto. 

Večino časa mi odgovarja bolj zdrava hrana, saj se po njej počutim bolje kakor po katerikoli drugi hrani. Ampak sem in tja mi pa zelo zadiši tudi kaj nezdravega. Ker je to zelo redko, si vsekakor brez slabe vesti lahko privoščim. Sicer pica ni nujno, da je nezdrava hrana. Če je narejena iz kakovostnih sestavin, je lahko čisto solidno zdrav obrok. Razen za tiste, ki smo alergični na gluten. Za nas, je to strop kakorkoli obrnem. Ampak kljub temu ta strup lahko v mejah normale v zelo velikih časovnih razmikih jem. 

Svojega fanta sem prepričala, da greva v svojo najljubšo picerijo, kjer imajo vrhunske pice za najin okus. Še dobro, da imava oba nos za kakovostno hrano in se potem ne prerekava, kje bova jedla, ko bova zunaj. …