Sveto sem bila prepričana, da vrv, ki sem jo kupila, ne bo dovolj dobra, da bi jo lahko uporabila za gugalnico. Ostalo nam je vsega preveč, ker smo sem malce ušteli pri merjenju dolžine za ograjo. Res sem mislila, da jo bo ravno prav, jo je pa ostalo približno deset metrov. Kar je pa dovolj, da se naredi še ena gugalnica. Lahko bi sicer kupili kašno plastično, ampak sem si raje zaželela takšno, ki se bo zelo lepo podala v okolje. To je bila pa edino lesena gugalnica povezana z vrvjo takšna, ki bi dobro izpadla. Vrv, ki smo jo imeli doma viška, je bila zelo tanka in res nisem mislila, da bo dovolj dobra. Sicer je debelina delovala ravno pravšnja za oprijem, ampak se na vrvi prav res ne poznam dovolj dobro. 

Ko sem poklicala trgovino, kjer smo kupili vrv in sem se pozanimala o tem, kakšna je nosilnost te vrvi sem bila zelo presenečena.

Lahko bi na en meter obesili najmanj deset takih ljudi, kot sem jaz, pa se ne bi strgala. Očitno so konopljine vrvi res zelo trpežne. Niti nisem pričakovala česa takega. Ko sem zvedela, da je vrv primerna za to, da se naredi gugalnica in bo najin razigrani sin lahko brezskrbno užival, sem se tako lotila priprave na izdelavo.

Poklicala sem kar soseda, ki je mizar in se mi zdi, da bo najbolj zagotovo naredil takšno gugalnico, ki bo trdna lepa, uporabna in varna. To so namreč glavni kriteriji za naravno gugalnico. Upam le da se ne bo kdo spravil na to, da ne bi zaščitena kakor vesoljska ladja, da prepeči vse padce. Saj je star že dovolj, da ve kaj dela, in če človek kdaj malo pade, tudi ni, ne vem kakšen problem. …