Vedno, ko sem šla na sprehod, so me bolela kolena. Nazadnje sem šla na sprehod z mamo in je nisem mogla dohajati, ker je bila zame prehitra, mene pa so bolela kolena. Takrat sem se pošteno razjezila in ko sem prišla domov, sem poklicala v zdravstveni dom, da se naročim na pregled, vedela sem, da bi si lahko sama kupila kolagen, vendar sem prvo hotela do zdravnika, da mi pove, kako in kaj stvari stojijo. 

Prav nič nisem odnesla od zdravnika kot to, da se enostavno staram in da se moram prilagoditi. Svetoval mi je, da izbiram poti, ki so lažje in manj naporne za kolena. Kaj res, sem si mislila. Pri teh letih naj jaz hodim še samo krajše poti in po ravnem. Namesto da bi me motiviral, da naj se gibljem čim več in naj magari vzamem proti bolečinsko tableto. Ne vem no, ne more tako. Kupila sem si kolagen, takoj ko sem prišla od pregleda. Nisem imela druge izbire, mogoče pa mi bo le pomagal, sem takrat upala. Začela sem ga piti že isti dan, naredila sem celo kuro in povem vam, da so čez čas postali sprehodi manj naporni, ker bolečine niso bile tako močne. Bile so še prisotne, a kolagen je očitno naredil svoje. 

Z leti, posebej v srednjih letih, imam občutek, da vsi samo pričakujejo od nas in da so na nas pozabili, kot da moramo samo dajati in nič dobiti. Tako sem se jaz postavila na prvo mesto, ker sem se zavedala, da nihče ne bo nič naredil zame, če ne bom sama. Kupljen kolagen je pomagal. Sedaj sem šla še naprej, podaljševala sem sprehode, vsak dan sem naredila več korakov in kolagen je pomagal, da me kolena niso več bolela. Danes imam lepo telo, mišice so ostale, to pa samo zato, ker sem jedla kolagen in še naprej hodila, ne vem, kaj bi bilo, če bi se zasedela.…