Veselil sem se penzije, ker sem vedel, da si bom lahko sam planiral čas, približno sem tudi vedel koliko bom imel penzije, to pa je bil tisti problem, katerega sem se bal in resnično se lahko zahvalim mojemu dobremu bratu, ki mi je omogočil polaganje parketa, da sem tako lahko lažje živel.

Takoj ko sem šel v penzijo, še nisem čutil potrebe za dodatno delo, saj veste, na začetku se prvo sprostite in začnete uživati dneve, po pol leta, pa sem videl, da si ne morem čisto nič privoščiti in to me je precej obremenjevalo, sedaj sem imel čas, a nisem imel denarja, da bi kam šel, imel sem ga toliko, da sem prišel skozi mesec. Ko sem se potožil bratu, ki je imel preko polaganje parketa, pa mi je rekel, če bi želel, kaj delati in zaslužiti, da naj mu povem, ker mi takoj uredi kakšno delo.

N službi nisem ravno polagal parket, polagal sem ploščice, a vseeno sem marsikaj naredil v svoji hiši in tudi je kakšen prijatelj imel kakšno delo, smo vsi pomagali, tako sem bil večkrat zraven, tako za polaganje parketa, fasado, zidanje garaž, beljenje hiše, po malem sem vse znal in nisem se bal dela.

Malo sem premislil, nato pa sklenil, da bo le srečen, če bom na mesec malo delal in si zaslužil kakšne dinar. Poklical sem brata in rekel, da naj mi kar najde polaganje parketa, da bi z veseljem kaj delal, da si bom lažje privoščil kakšno potovanje.

Ker je pač bil brat, sem se lahko lepo dogovoril, da bi delal maksimalno pol meseca in pol meseca bil fraj, tako mi polaganje parketa ne bi vzelo mojega celotnega prostega časa, ki sem ga komaj čakal. Sedaj sem srečen, polaganje parketa prinese denar za potovanja, penzija pa za sprotno življenje. …