Poroka istospolnih partnerjev je dovoljena v veliki večini držav razvitega sveta. Kljub temu pa je mnenje javnosti še vedno pogosto uperjeno proti temu, da je poroka dveh gejev ali lezbijk možna in celo enakovredna običajni poroki moškega in ženske. Največ pa je tistih, ki ne sprejemajo tega, da bi lahko istospolna partnerja posvojila otroka ali pa postala starša otroku, ki bi bil spočet z biomedicinsko pomočjo. Prav tako nasprotujejo temu, da bi istospolna starša uradno postala starša otroku, ki ga je eden izmed partnerjev prinesel s seboj iz prejšnje partnerske zveze.
Vsi, ki se zavzemajo za to, da bi bila starša otroku lahko izključno le moški in ženska, ki sta v partnerski zvezi, se sklicujejo predvsem na pravice otrok. Večina ljudi je v javnomnenjskih raziskavah izrazila, da jim poroka dveh istospolnih partnerjev ne povzroča nobenih težav, zatakne pa se pri morebitni posvojitvi otrok. Večina vprašanih je še vedno odločno proti temu, da bi se to uzakonilo in izvajalo v praksi. Tako se zdi, da je še zelo daleč čas, ko bosta imela poročena istospolna partnerja pravico posvojiti otroka. Verjetno je prav, da preteče še nekaj časa, da se tudi stroka s področja psihologije, zdravstva, šolstva ter socialnega skrbstva, opredeli do tega na podlagi znanstvenih analiz. Omenimo naj, da je bilo takih študij v svetu in tudi pri nas zelo malo.
Potrebnih bo še kar precej študij, ki bodo dokazale eno ali drugo tezo. Šele trdni znanstveni dokazi, ki bodo v prid temu ali pa proti temu, da lahko istospolna partnerja posvojita otroka, bodo dali osnovo za široko javno razpravo in sprejetje ali pa nesprejetje ustreznega zakona. Na področju tega vprašanja je sedaj na potezi stroka, ki se bo morala jasno izreči za ali proti. Do takrat pa lahko samo ugibamo in se opiramo na lastno intuicijo in prepričanje.