Kot otrok sem se vedno rad odpravil do kakšnega gasilskega doma z mamo in očetom, kjer pa sem si nato ogledoval razne gasilske vaje, ki so jih gasilci imeli, oziroma opravljali. Ker pa sem se k enemu prostovoljnemu gasilskemu društvu vedno odpravljal, pa so me tamkajšnji gasilci enkrat vprašali, če se morda zanimam, da bi začel obiskovati vaje, ter se prijavil v njihovo prostovoljno gasilsko društvo. To pa me je zelo navdušilo, vendar pa sem se najprej odpravil domov, da sem vprašal starša če lahko, katera pa sta takoj privolila, ter sta bila zelo vesela, da me je to veselilo. 

Tako pa smo se potem odpravili do gasilskega društva, ter sta me starša včlanila. Tedaj pa sem začel kot pionir gasilec, ter sem se učil razne veščine gasilstva in nekaj splošne teorije. Z leti, ko sem postal malo starejši, pa sem napredoval v mladinca, kjer sem se lahko naučil še več in nato še kot pripravnik.

V teh letih, pa me je to začelo tako zanimati, da sem se lotil opravljati raznih tečajev in izpitov, kot je na primer tečaj za operativnega gasilca in podobno. To pa mi je omogočalo, da sem se z ostalimi gasilci tedaj lahko začel odpravljati na intervencije. Takrat pa se je moja ljubezen do gasilstva šele zares začela, saj sem tedaj dejansko lahko pomagal ljudem in skrbel za okolje, kjer smo na intervencijah bodi si gasili, pokrivali strehe ob neurjih, skrbeli za poplave, premagovali žled in čistili ceste, če se je na njih podrlo kakšno drevo sredi žleda ali neurja.

To pa me je zares zelo veselilo, ter sem tako tudi zelo vesel, da sem se kot otrok tako zanimal za to, saj če se takrat ne bi srečal s tem, vprašanje, ali bi me to danes tako zanimalo, kot me sedaj, ter če bi se s tem tako resno ukvarjal.